Zeleni prehod v gradbeništvu – nizkoogljična gradnja in trajnostni gradbeni materiali
Kaj: Zeleni prehod v gradbeništvu – nizkoogljična gradnja in trajnostni gradbeni materiali
Kje: Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije
Kdaj: 11.09.2024
V sredo, 11. septembra smo se udeležili dogodka ZELENI PREHOD V GRADBENIŠTVU – nizkoogljična gradnja in trajnostni gradbeni materiali, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije.
Dogodek je bil osredotočen na ključni izziv gradbenega sektorja v današnjem času – zeleni prehod. Glavni poudarek je bil na nizkoogljični gradnji in uporabi trajnostnih gradbenih materialov. Cilj dogodka je bil predstaviti rešitve in pristope za zmanjšanje vpliva gradbeništva na okolje ter spodbuditi bolj trajnostno usmerjen razvoj gradbene industrije. Na dogodku so sodelovali številni predavatelji in strokovnjaki iz gradbenega sektorja, strokovnjaki iz GZS (GZS ZGIGM, GZS Strateški razvoj in internacionalizacija, GZS ZPN), Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ministerstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Slovenski gradbeni grozd, ELEUTHERIA Maribor – Inštitut za družboslovne vede in management, KSSENA, Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani ter SID Banka.
V prvem delu smo spoznali pomen trajnostnih materialov, smernice za nizkoogljične gradnje (projekt BULDING MATTERS) in razvoj krožnih gradbenih produktov (projekt CirCON4Climate). Izpostavljeni so bili tudi izzivi komercializacije trajnostnih materialov ter predstavljena je bila nova informacijska platforma za okoljsko označevanje gradbenih proizvodov.
V drugem delu so nam predstavili projekt GREET CE, ki se osredotoča na priložnosti zelenega prehoda za gospodarstvo v centralni Evropi. Namen projekta je povečevanje zmogljivosti za inovacije v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v manj razvitih regijah Srednje Evrope. Seznanili so nas tudi s koristnimi informacijami o evropskih programih financiranja, nacionalnih spodbudah ter razvoju poslovnih idej.
Tudi naš laboratorij sodeluje pri projektu EBENTO (Obzorja Evropa), ki se osredotoča na prenovo večstanovanjskih stavb, zato nas je še posebej pritegnil zadnji sklop predavanj, kjer so govorili o spodbujanju pametnih naložb v trajnostne in premišljene prenove. Seznanili smo se z izzivi in ugotovitvami projekta RENOINVEST, ki se prav tako ukvarja s prenovo stavb. Vedno znova se pojavlja vprašanje, kako nadaljevati z izboljšavami, saj se soočamo s prenizko stopnjo izvedenih prenov. Poleg izboljšanja energetske učinkovitosti je ključno, da se pri prenovi osredotočimo tudi na zagotavljanje udobnega bivanja v prenovljenih objektih.
Jure Vetršek Iz Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, s katerim naš laboratorij tesno sodeluje, je predstavil svoje bogate izkušnje ter uporabna gradiva, ki nam lahko pomagajo pri prenovi stavb. Poudaril je, da mora gradbeni sektor postati konkurenčen tako lokalno kot globalno, z osredotočenjem na zagotavljanje kakovostnega bivanja. Kar dve tretjini slovenskega stavbnega fonda predstavljajo enodružinske hiše, kar v kombinaciji z močno kulturo samogradnje in razpršeno poselitvijo v Sloveniji predstavlja pomembno priložnost. Ključno je vključevanje ljudi v projekte prenov, pri čemer kroženje materialov in uporaba prefabriciranih gradbenih elementov predstavljata pomemben korak naprej. Prav tako je nujno, da se prenova stavb uskladi s prostorskim načrtovanjem in katastrom.
Erik Potočar iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je govoril o novih zakonodajnih zahtevah in vplivih razpisov na gradbeni sektor, z osredotočenjem na URE (učinkovito rabo energije) in OVE (obnovljive vire energije) v stavbah.
Glede financiranja v naložbe trajnostnih prenov stavb, nam je predstavnik SID banke osvetlil finančne konstrukcije za uspešne investicije v stavbe.
V zadnjem predavanju je predstavnik Zbornice za poslovanje z nepremičninami podal kritičen pregled stanja v stanovanjski zakonodaji, izpostavil potrebne spremembe in poudaril pomen ozaveščanja javnosti o energetski prenovi stanovanjskih stavb, pri čemer bi lahko pomembno vlogo odigrali mediji. Razpravljalo se je o tem, kako znova narediti energetsko pogodbeništvo zanimivo z zmanjšanjem tveganj za investitorje in povečanjem interesa etažnih lastnikov. Uvedba licenc za upravnike stavb bi zagotovo dvignila znanje in kompetence upravljalcev, ki bi s tem lahko bolje podprli etažne lastnike z bolj strokovnimi nasveti in izkušnjami.
