O laboratoriju
Področje delovanja laboratorija obsega predvsem strategije na trgu z električno energijo, načrtovanje proizvodnje električne energije in energetskih sistemov, razvoj novih rešitev v energetiki, implementacijo obnovljivih virov in učinkovito rabo energije ter pametna omrežja. Kot raziskovalna ustanova znanje posredujemo prek podiplomskega študija, diplomskih, magistrskih, doktorskih del ter konferenc, seminarjev in delavnic. Pri znanstvenem delu upoštevamo načelo praktične uporabnosti znanstvenih metod, ki jih razvijamo.
Naše znanstveno delo se objavlja tako v tujih kot domačih znanstvenih revijah, poleg tega pa skušamo čim bolj sodelovati na znanstvenih in strokovnih konferencah po svetu. Pod našim mentorstvom je nastalo že veliko diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Prav tako se nam vsako leto na študijski izmenjavi pridruži kakšen od tujih študentov, ki običajno odide domov poln novih znanj, izkušenj in navdušenja nad Slovenijo.
Tradicionalna SN/NN distribucijska omrežja se z integracijo najnovejših tehnologij s področja merjenja, proizvodnje iz obnovljivih (razpršenih) virov energije, vgrajevanja hranilnikov in drugih sodobnih naprav, spreminjajo v izredno kompleksen sistem, imenovan tudi pametna omrežja.
Pametna omrežja pomagajo pri optimizaciji in prilagajanju delovanja električnih omrežij. Njihov cilj je namreč oblikovanje sistema proizvodnje, transporta in distribucije električne energije, ki bo zadovoljeval spreminjajoče zahteve uporabnikov.
Pametna omrežja poleg električnega vsebujejo še komunikacijsko omrežje, ki skrbi za komunikacijo med proizvodnimi enotami in porabniki.
Shranjevanje električne energije je eden izmed osrednjih izzivov elektroenergetskega omrežja. Potreba po skladiščenju izhaja iz nihanje porabe, še posebej pa je shranjevanje potrebno pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov, ki je podvržena velikim dnevnim in sezonskim spremembam.
Baterijski sistemi lahko preprečujejo izpade električne energije tako, da jih napolnijo takrat, ko različne elektrarne proizvajajo presežek električne energije oziroma, da iz njih pridobivajo električno energijo, ko proizvodni viri energije ne zadostijo povpraševanju.
Energetski trgi predstavljajo tržni dogovor med proizvodnjo in porabo (povpraševanjem). Sistemski operaterji distribucijskih omrežij/sistemski operaterji prenosnih omrežij so na splošno odgovorni za učinkovito upravljanje odziva na povpraševanje s čim manj možnimi prekinitvami oskrbe z električno energijo.
Glavni cilj upravljanja virov je povečanje razpoložljivosti, zanesljivosti in uspešnosti sredstev, hkrati pa zmanjšati skupne stroške lastništva teh virov. Danes upravljanje virov pogosto vključuje tudi vidik trajnosti, ki se osredotoča na energetsko učinkovitost.
Tudi na področju energetskih sistemov je cilj ekonomike s čim manjšimi stroški priti do čim boljših rezultatov. Ekonomsko teorijo namreč lahko uporabimo za analizo energetskih trgov in z energetskimi dejavnostmi povezanih okoljevarstvenih izzivov.
Pomemben dejavnik pri planiranju proizvodnje električne energije je energetski trg. Planiranje se izvaja na podlagi različnih dejavnikov, med katerimi je na primer obratovalna razpoložljivost, trenutne razmer na trgu in v primeru hidroelektrarn tudi trenutna hidrologija.
Energetska politika je javna politika delovanja na področjih, ki zadevajo oskrbo z energijo, in sicer pridobivanje energije iz virov energije, pretvarjanje energije, prenos energije, shranjevanje energije in trgovanje z energijo. Poleg tega se energetska politika ukvarja tudi z rabo energije, predvsem z možnostjo vplivanja na rabo energije. Nacionalna energetska politika je v veliki meri odsev evropske zakonodaje.
Slovenija je v začetku leta 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Ta strateški dokument določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije.
Bistvo energetske učinkovitosti je prihranek energije in posledično usmeritev k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Energetsko učinkovite naprave porabijo manj energije za dosego istega cilja. Prihranke na energetskem področju pa je mogoče doseči bodisi z varčevanjem ali povečanje njegove učinkovitosti.
Prilagajanje odjema pomeni spodbujanje odjemalcev k večji prožnosti pri porabi električne energije. Odjemalci svoj odjem namreč prilagajajo različnim cenam električne energije v časovnih intervalih ali se za prilagoditev odjema odločajo zato, ker jih v to spodbujajo programi, katerih cilj je znižati odjem v času višjih veleprodajnih cen ali v času, ko je elektroenergetski sistem ogrožen. Prilagajanje odjema torej prispeva k uravnoteženju elektroenergetskega sistema.
Vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje je močno povezano z razvojem inovativnih rešitev za shranjevanje energije. Z razpršenimi viri proizvodnje električne energije je potrebno na novo prilagoditi elektroenergetski sistem.
Eno izmed tveganj v energetskih sistemi je motena oskrba. Obvladovanje tveganj omogoča varno in donosno delovanje energetskih sistemov, pri čemer je ključen dovršen informacijski sistem in podpora.
S konceptom interneta stvari (angl. Internet of Things – IoT) in industrijsko revolucijo se je začel izjemno hiter razvoj naprav, ki so povezane v internet. Tem napravam je skupno to, da so se sposobne povezati v internet. Gre za koncept, ki povezuje naprave z internetom in jim omogoča medsebojno komunikacijo. IoT je zelo široko omrežje povezanih naprav, ki zbirajo podatke o načinu njihove uporabe in okolja v katerem delujejo. Tehnologije IoT se pojavljajo na številnih področjih, tudi v energetiki.
Električna energija, ki napaja vozilo, je običajno pridobljena iz baterijskih sklopov v vozilu, ki jih je mogoče večkrat napolniti. Hkrati z razvojem motorjev na notranje izgorevanje pa so se povečale tudi kapacitete električnih baterij in uporabnost elektromotorjev.
Vetrna energija je ena najhitreje rastočih vrst obnovljive energije. Nanaša se na proces pridobivanja električne energije z uporabo vetra ali zračnih tokov, ki naravno nastanejo v zemeljski atmosferi. Sodobne vetrne turbine s pomočjo kinetične energije vetra ustvarjajo električno energijo.
Energetske rešitve segajo tako na področje zasebnih porabnikov kot industrije. Gre predvsem za povečanje energetske učinkovitosti, rabo obnovljivih virov in zmanjšanje emisije toplogrednih plinov. Če jih vključimo že v fazi gradnje, govorimo o trajnostni gradnji, ki ne samo zmanjša porabo energije, ampak zmanjša tudi potrebo po njej.
Mednarodni projekti nam omogočajo, da se povezujemo s številnimi priznanimi tujimi inštitucijami in smo na tekočem z novostmi na glavnih področjih našega delovanja.
Nenehno si prizadevamo, da se povezujemo z industrijo in sledimo najnovejših tehnološkim rešitvam. S pomočjo industrijskih projektov širimo na le naše znanje, temveč tudi partnersko povezovanje in sodelovanje.
Trentno smo vključeni v pet raziskovalnih projektov, ki so vsi del EU programa Obzorje 2020.