Forum za integracijo trga elektrike v Bruslju

Forum je vključeval dve panelni razpravi, vsaka se je osredotočila na različne dele integracije trga:

1. Panelna razprava: Zagotavljanje koristi integracije energetskega trga: Kakšna politična podpora je potrebna za olajšanje in pospešitev implicitnega spajanja trga v regiji?
2. Panelna razprava: Ali bo integracija CP EnC zagotovila robustnejši enotni evropski trg elektrike?

Panel 1: Zagotavljanje koristi integracije energetskega trga: Kakšna politična podpora je potrebna za olajšanje in pospešitev implicitnega spajanja trga elektrike v regiji?

Franc Bogovič (član Evropskega parlamenta) je odprl prvo panelno razpravo s poudarkom na pomenu novo sprejetih predpisov in prvotnega Foruma za integracijo trga elektrike (EMIF). Izpostavil je tri ključne lekcije iz nedavne energetske krize: potreba EU po gradnji lastnih dobavnih verig, vzdrževanju nizkih emisij ogljika in zmanjšanju odvisnosti od nedemokratičnih držav. Poudaril je tudi uspešno spajanje trga v Sloveniji kot model za pospeševanje procesa integracije po vsej EU.

Rafael Gomez Elvira Gonzalez (predsednik odbora All-NEMO) je predstavil ključna sporočila glede širitve spajanja trga elektrike, ki zagovarjajo razširitev implicitnega spajanja trga elektrike zunaj meja EU, kot “najboljši način za zagotavljanje oprijemljive družbene dobrobiti Evropejcem“, bo vključitev Srbije, Severne Makedonije, Albanije, Črne gore in Ukrajine samo povečala njegovo učinkovitost in koristi. Predvidevanja vključujejo integracijo prvih trgovalnih območij EnC v okvirje SDAC/SIDC do leta 2026/27.

Mechthild Wörsdörfer (namestnica generalnega direktorja, DG ENER) je poudarila notranji energetski trg kot temeljni kamen politike EU, pri čemer je opozorila na sprejeto reformo oblikovanja trga EU in koristi integracije trga elektrike, kot so energetska varnost, koristi za podnebje in dostopnost.

Artur Lorkowski (direktor EnC) je ostal optimističen glede dosegljivosti roka 1. januar 2026 za spajanje trga, pri čemer je izpostavil mešan napredek po različnih državah in pomembnost sodelovanja, kot nujno potrebno za doseganje ciljev. Omenil je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) kot nepričakovano spodbudo v letu 2023, ki ne bo oviral trgovine med državami članicami in CP, ampak predstavlja dvojni izziv. Spodbude za spajanje trga, pa tudi grožnja razpada trga, če predpogoji niso zagotovljeni.

Christophe Gence-Creux (vodja oddelka za elektriko pri ACERju) je razpravljal o ekonomskih koristih integracije trga in dejal, da ni dvoma, da bo ta razširitev trga prinesla veliko koristi. Omenil je tudi prihajajoča orodja za oceno koristi družbene blaginje in izpostavil pomembne zamude, ki jih je treba nasloviti za olajšanje nadaljnje integracije.

Radoš Popadić (svetovalec ministra za rudarstvo in energijo Srbije) je delil vpoglede iz perspektive Srbije, podrobno opisal zgodnje sprejetje in tehnično pripravljenost za spajanje trga, vendar je opozoril tudi na zamude zaradi političnih sprememb.

Mark Copley (izvršni direktor Energy Traders Europe) je razmišljal o napredku pri pripravi CACM in skupnem naporu, potrebnem za napredovanje integracije trga. Poudaril je pomemben napredek, dosežen pri integraciji trga, ki je presegel začetna pričakovanja, in poudaril skupni napor za te dosežke ter potrebo po nadaljnjem pristopu za zmanjšanje ovir pri trgovanju in povečanje učinkovitosti trga.

Da bi zaključil sejo, je Christian Baer (generalni sekretar v Europex-e) postavil Marku Copleyju vprašanje: Ali vidimo popolnoma integriran trg EU? Ta je poudaril potencial za izboljšanje konkurenčnosti EU z razširjenim in integriranim trgom, saj je trg EU najbolje delujoč trg na svetu, in če ga razširimo, bi moral biti še boljši.

Panel 2: Ali bo integracija pogodbenih strank EnC zagotovila bolj robusten enoten evropski trg elektrike?

Za začetek druge panelne razprave je Klemen Grošelj (član Evropskega parlamenta) ponudil pregled izzivov in priložnosti integracije pogodbenih strank EnC v enoten trg elektrike EU. Njegove ugotovitve so obravnavale več ključnih področij: Razpravljalo se je o vplivu Zelenega dogovora, zlasti Sistema trgovanja z emisijami (ETS) in Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), na poslovne modele v energetskem sektorju držav pogodbenih strank EnC. Izpostavil je pomembne izzive, ki jih predstavlja odvisnost od termoelektrarn, ki ostajajo hrbtenica energetske mešanice v teh državah. S prehodnim obdobjem, ki teče do leta 2027, je izrazil, da čeprav so vplivi CBAM veliki, obstaja še vedno priložnost za prilagoditev, da se izpolnijo standardi EU, pri čemer je poudaril nujnost zaradi trenutne energetske krize in potrebo po skladnosti z ETS.

Poudaril je tudi povezavo med energetsko infrastrukturo in geopolitičnimi dejavniki, ter pomen previdne izbire virov tehnologije in vlagateljev. Ta pristop je ključnega pomena za izogibanje tveganjem, povezanim z vprašljivimi lastniki ali tehnologijami, še posebej, ker energetska infrastruktura ostaja kritična komponenta nacionalne varnosti.

Cosimo Campidoglio (predsednik Odbora za združevanje trga) je poudaril nujnost vključevanja več strank v pobude za spajanje trga. Izpostavil je ustvarjanje regionalnih projektov kot ključno za spodbujanje razprav in sodelovanja, ki niso nujno predpisani samo z zakonodajo, temveč so motivirani z lokalno zavzetostjo in medsebojnimi koristmi.

Zvjezdan Vojović (generalni direktor Direktorata za energetiko, Ministrstvo za rudarstvo in energetiko Črne gore) je podrobno opisal načrte Črne gore za spajanje trga, ki bo vključeval povezavo HVDC z Italijo. To je usklajeno s priporočili ACER in EnC za spajanje preko Italije, kar označuje kot ključni razvoj za Črno goro.

Simon Shutionski (izvršni direktor MEMO – NM NEMO) je predstavil načrt Severne Makedonije in razpravljal o memorandumu o soglasju med Severno Makedonijo in Bolgarijo, ki je prvi takšne vrste, namenjen izvajanju spajanja trga med državami EnC in državami EU.

V zaključnih pripombah je Anže Predovnik (izvršni direktor ADEX in BSP) povzel napredek vseh pogodbenih strank EnC, ki so izrazile optimizem glede izpolnjevanja časovnih rokov za integracijo do leta 2026, pri čemer je poudaril nujnost, da stranke uskladijo svojo nacionalno zakonodajo z EU standardi. Prav tako je izpostavil vlogo Evropskega parlamenta kot ključne platforme za dialog in razvoj na področju trga elektrike. Izrazil je pričakovanje, da bodo te razprave lahko nadaljevali tudi na forumu naslednje leto.