LEST
ensl

PROJEKT STORY – KLJUČNA USPEHA INTEGRACIJA HRANILNIKA V OMREŽJE IN NJEGOVA POVEZAVA V SISTEM DALJINSKEGA VODENJA

Projekt STORY (Added value of STORage in distribution sYstems), kjer poleg Laboratorija za energetske strategije (LEST) s FE UL in Elektro Gorenjske sodeluje 16 evropskih partnerjev iz 8 različnih držav, se osredotoča na predstavitev novih tehnologij za shranjevanje energije in njihove koristi v distribucijskih sistemih.

Ključni uspehi demonstracijskega dela projekta so uspešna integracija hranilnika v omrežje ter njegovo delovanje in povezava v sistem daljinskega vodena v Elektru Gorenjska. Številni rezultati projekta so pokazali, da je postavitev in obratovanje sistema shranjevanja energije možno, a zaenkrat sta največji omejitvi visoka cena in stopnja zanesljivosti obratovanja takšnega sistema.

Ena izmed demonstracijskih lokacij je Suha pri Kranju, kjer je družba Elektro Gorenjska avgusta 2018 v sodelovanju z belgijskim dobaviteljem ABB, finskim inštitutom VTT in LEST zagnala srednje velik baterijski hranilnik, priključen v SN/NN transformatorski postaji. Kot je povedal izr. prof. dr. Andrej Gubina, vodja LEST, je namen hranilnika demonstracija možnosti integracije v obstoječo infrastrukturo, vključno z interoperabilnostjo, sistem vodenja hranilnika ter njegovo sodelovanje z ostalimi napravami v distribucijskem sistemu. V laboratoriju smo tekom projekta med drugim razvili algoritem za vodenje baterijskega sistema, da se ta polni z ustrezno količino oz. injicira električno energijo v omrežje v ustreznem trenutku. Razvili smo tudi simulacijski model omrežja ne le za Suho, ampak tudi za poslovno stavbo Elektra Gorenjska, kar širi možnosti za analize tudi na uporabniške primere, ki jih v praksi ne bodo mogli preizkusiti.

Predstavnik Elektro Gorenjska, mag. Marjan Jerele, je izpostavil uspešno rezanje konic. Poleti so namreč konico zmanjšali povprečno za do 40 odstotkov. Pozimi je bilo to znižanje manjše, približno 25-ostotno, saj sončne elektrarne takrat proizvedejo premalo energije. V okviru projekta so v Elektro Gorenjska testirali predvsem shranjevanje energije, proizveden podnevi, in njeno porabo v času visokega odjema.

G. Jerele se je dotaknil tudi minusov hranilnikov energije. Ti se kažejo predvsem v izkoristku sistema v normalnem obratovanju, ki je največ 60-odsoten. Zaradi izgub obratovani stroški tako znašajo do tri tisoč evrov letno. Izpostavil je tudi časovno zamudnost vzdrževanja baterij in možnost dnevne korekcije obremenitev v omrežju, ne pa tudi sezonskih.

Sistem s hranilniki energije je uporaben predvsem v obdobju, ko je proizvodnja v sončnih elektrarnah razmeroma visoka, torej ne pozimi. Glede na vse povedano, hranilniki zaenkrat še ne predstavljajo dolgoročne rešitve.

Več o samem projektu je objavljeno na uradni spletni strani in v članku na portalu Energetika.net (za naročnike).